Novice

vizualna umetnost

Pesmi v grafiki / Maksa Samsa

Hiša kulture v Pivki, 26. maj 2024 ― grafična delavnica in razstava Pesmi v grafiki / Maksa SamsaErik Mavrič Neža Perovšek Adrijan Praznik Iva Tratnik delavnica3. – 6. 6. 2024 razstava7. – 28. 6. 2024otvoritev7. 6. ob 19. urikustosinja Mojca Grmek Pesmi v grafiki je naslov večletnega projekta (2022–2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Projekt se izvaja enkrat letno in vključuje grafično delavnico ter razstavo nastalih del. Tematsko se osredotoča na poezijo znanih regionalnih pesnikov in pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Sodelujoči umetniki in umetnice v sodelovanju s pristojno institucijo kot partnerjem pri projektu spoznajo izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno poezijo ter v tej povezavi ustvarijo novo grafično delo. K grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Tretja izvedba projekta se osredotoča na poezijo Makse Samsa. V uvodnem delu so si sodelujoči umetniki in umetnice ogledali stalno razstavo o pesnici in njenem delu v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Sledil je praktični del delavnice, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišče pri delu so izbrali pesem Makse Samsa in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v dveh vnaprej določenih barvah. Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originale z intervencijo v (tekstilnem) kolažu z vzorci. V celotnem procesu so kot likovni element uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi. Projekt sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica.
VideoDvorišče.14 (2024-05-25)

VideoDvorišče.14 (2024-05-25)

DIVA video arhiv, 25. maj 2024 ― 14. VideoDvorišče poteka v sklopu Ljubljana Art Weekenda. Ekipa Postaje DIVA (Vesna Bukovec, Peter Cerovšek, Robert Kuret) je pripravila kuriran program Modus operandi, ki predstavlja različne načine delovanja za preživetje v današnjem neoliberalnem svetu. Sodelujejo: Nika Autor, Sara Bezovšek, Lada Cerar, Lenka Đorojević & Matej Stupica, Tomaž Furlan, Neža Knez, Danilo Milovanović, Nika Oblak & Primož Novak. Projekcija in pogovor na notranjem dvorišču...
BRANE SEVER: ČRNO NA BELEM

BRANE SEVER: ČRNO NA BELEM

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. maj 2024 ― Celoten ciklus »Črno na belem« je nastajal od leta 2016 do danes. Naslov ciklusa se je ponudil sam po sebi, za kar je bilo več razlogov. Prvi razlog je moja odloč itev za č rno in belo barvo. Pri tej barvni kombinaciji vztrajam z nekaj izjemami že skoraj 40 let, saj mi omogoč a najbolj avtentič en likovni izraz. Drugi razlog je nač in mojega slikanja, saj pri delu ne uporabljam nobenih skic ali predlog, oblika, ki jo išč em ali zasledujem, se spreminja, pere, briše in preslikava tekom samega postopka. Ker izhajam pri svojem delu praktič no izključ no iz notranjih obč utkov in razpoloženjskih stanj, v katerih se v določ enem obdobju nahajam, mi abstrakten izraz, ob odloč itvi za uporabo samo č rne in bele barve in seveda vsega, kar se nahaja vmes, predstavlja najboljšo možnost za meni lasten nač in izražanja. Omenjena dejstva so tretji in najpomembnejši razlog za poimenovanje ciklusa. Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, č rno na belem. Brane Sever Ko se slikar odloč i in štirideset let slika z belo in č rno, to ni več zadeva barv, ampak življenja. Skozi leta potem č rna in bela postaneta resnič ni Barvi njegove biti, njegovega telesa in duha, misli in č ustev. Z njima lahko izrazi najbolj pretanjene in najbolj divje predstave in tako se abstraktni videz spreminja v psihič no opno, v slikovito in eksistencialno zgodbo njegovega življenja. galerija Equrna
TUBOLJE: BORIS BEJA, ĐEJMI HADROVIĆ, MAŠA JAZBEC, MATIC KOS, MILAN RAZBORŠEK in ULLA ŽIBERT

TUBOLJE: BORIS BEJA, ĐEJMI HADROVIĆ, MAŠA JAZBEC, MATIC KOS, MILAN RAZBORŠEK in ULLA ŽIBERT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. maj 2024 ― Osma edicija razstavnega cikla Ljubljana se klanja Sloveniji se je podala v Zasavje. V sklopu razstave z večplastnim naslovom Tubolje razkrivamo umetniški potencial in kulturne vplive lokalnih revirjev skozi dela Borisa Beje, Đejmi Hadrović, Maše Jazbec, Matica Kosa, Milana Razborška in Ulle Žibert. Ko potniki na železniški postaji v Trbovljah hitijo z vlaka, morda kdo pomisli, ali bi napis na tabli lahko bil tudi Tubolje. Je tu bolje ali je tu ból? Morda oboje? Vztrajanje v mestu, polnem upanja, je za domačine Zasavja pogosto povezano z odmaknjenostjo in kompromisi, vizija prihodnosti pa je zanje neločljivo povezana z delom kot vrednoto na poti do samouresničitve. Lokalno identiteto ter kulturno in gospodarsko krajino Zasavja močno zaznamuje rudarska tradicija, ki je ob koncu sedemdesetih in v zlatih osemdesetih regiji prinesla razvoj in samozadostnost. Zasavci so ponosni na skupino Laibach in na Laibach Kunst, ki izhajata iz dediščine Janeza Kneza in ki sta skupaj z delom slikarja Franca Kopitarja in kiparja Stojana Batiča ustvarila kulturno krajino, katere tradicijo sta nato prevzela Dejan Knez, član Laibacha, in Roman Uranjek iz skupine IRWIN. Knapovski duh zaznamuje tudi ustvarjanje mednarodno nagrajenega mojstra stripa in animacije Dušana Kastelica. Prav tako sta v Zasavju svoj ustvarjalni milje našla priznani slikar Nikolaj Beer ter performer in večmedijski umetnik Marko A. Kovačič. Na osmi razstavi iz cikla Ljubljana se klanja Sloveniji želimo v Galeriji Vžigalica poudariti pomembnost v Ljubljani manj prepoznavnih ustvarjalcev iz Zasavja, predstaviti njihove umetniške vizije in tako prispevati k njihovi večji prisotnosti na sceni. Umetnica in znanstvenica Maša Jazbec na razstavi predstavlja multimedijski projekt MIKKEL: Made in Trbovlje. MIKKEL je umetničina androidna entiteta, njen posthumani drugi jaz, ki iz prihodnosti vzpostavlja dialog z avtorico prek časovnega mostu s pismi, ki se izrišejo pred obiskovalcem. Matic Kos v maniri šamanskega obrednega arte
še novic